Fichier:Odkritje spomenika žrtvam fašizma v Gradcu 1961 (4).jpg

Taille de cet aperçu : 389 × 599 pixels. Autres résolutions : 156 × 240 pixels | 311 × 480 pixels | 498 × 768 pixels | 665 × 1 024 pixels | 1 932 × 2 976 pixels.

Fichier d’origine ‎(1 932 × 2 976 pixels, taille du fichier : 2,93 Mio, type MIME : image/jpeg)

Ce fichier et sa description proviennent de Wikimedia Commons.

Accéder au fichier sur Commons

Description

Slovenščina: Odkritje spomenika žrtvam fašizma v Gradcu

Date

1^er novembre 1961

Source

This image is available from the Večer website under the reference number 510663.
This tag does not indicate the copyright status of the attached work. A normal copyright tag is still required. See Commons:Licensing for more information.

Auteur

Danilo Škofič (1936–)
Autres noms	Danilo Skofic
Description	photographe slovène
Date de naissance / décès	1936	avant 12 février 2019 date QS:P,+2019-02-12T00:00:00Z/7,P1326,+2019-02-12T00:00:00Z/11
Période d’activité	XX^e siècle date QS:P,+1950-00-00T00:00:00Z/7
Lieu de travail	Maribor
Autorité	: Q18508112 VIAF: 88154440097235341258

Conditions d’utilisation

This Slovene work is in the public domain in its source country and the United States because its copyright expired pursuant to the Yugoslav Copyright Act of 1978, which provided for copyright term of the life of the author plus fifty years, or twenty-five years since the publication for photographs and works of applied art (details). This applies to works already in the public domain on or before 29 April 1995, when a new copyright act became valid, which is also before 1 January 1996, the URAA date.

The work meets one of the following criteria:

a) a work of known authorship and the author died before 1 January 1945
b) an anonymous work and it was published before 1 January 1945
c) a photograph or a work of applied art published before 1 January 1970

Note that other works enter the public domain 70 years after the author's death or 70 years after publication if the work was published anonymously. If this is the case please use {{PD-old-70}}.

Deutsch ∙ English ∙ 日本語 ∙ македонски ∙ slovenščina ∙ српски / srpski ∙ +/−

Freedom of Panorama

This picture of an otherwise copyrighted work may be distributed under the conditions of § 54 (1) Z. 5 of the Austrian copyright law which allows to reproduce, distribute, and publish architectural works of an actual building or other works of visual arts which were created to permanently remain at a public place.

Note: Due to the principle of Lex loci protectionis, this applies only to reuse of this picture in Austria. Reuse in other countries is subject to local law.

Further information can be found on Commons and in German Wikipedia.

Deutsch ∙ English ∙ português do Brasil ∙ magyar ∙ português ∙ +/−

Historique du fichier

Cliquer sur une date et heure pour voir le fichier tel qu'il était à ce moment-là.

	Date et heure	Vignette	Dimensions	Utilisateur	Commentaire
actuel	24 octobre 2013 à 10:33		1 932 × 2 976 (2,93 Mio)	Sporti	== {{int:filedesc}} == {{Information \|Description={{sl\|Odkritje spomenika žrtvam fašizma v Gradcu}} \|Source={{Večer\|510663}} \|Date=1961-11-01 \|Author={{creator:Danilo Škofič}} }} == {{int:license-header}} == {{PD-Slovenia}} {{FoP-Austria}} [[Cat...

Utilisation du fichier

La page suivante utilise ce fichier :

Photographie/Personnalités/S/Danilo Škofič

Métadonnées

Ce fichier contient des informations supplémentaires, probablement ajoutées par l'appareil photo numérique ou le numériseur utilisé pour le créer.

Si le fichier a été modifié depuis son état original, certains détails peuvent ne pas refléter entièrement l'image modifiée.

Orientation	Normale
Résolution horizontale	300 pt/po
Résolution verticale	300 pt/po
Logiciel utilisé	Adobe Photoshop 7.0
Date de modification du fichier	24 juin 2005 à 10:24
Espace colorimétrique	Non calibré
Auteur	Večer arhiv
Titre de l’image	1. november 1961, Gradec: V prisotnosti nad pet tisoč ljudi, med njimi več kot dva tisoč iz Slovenije, so tu včeraj svečano odkrili spomenik žrtvam fašizma. Navzoči so bili tudi visoki avstrijski in jugoslovanski predstavniki. Spomenik je odkril podpredsednik avstrijske vlade dr. Bruno Pittermann. Svečanosti so se udeležili tudi avstrijskinotranji minister Afritsch, zatopnik odsotnega zunanjega ministra Kreiskega opolnomočeni minister dr. Oliver Resigier in drugi. Navzoči so bili tudi diplomatski predstavniki držav, katerih žrtve so pokopane na graškem pokopališču. Na čelu slovenske delegacije se je udeležil svečanosti predsdnik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek, v delegaciji so bili podpredsednik GO ZB Slovenije Ivan Maček, podpredsednik republiške ljudske skupščine dr. Jože Vilfan, člani Izvršnega sveta Slovenije Mitja Ribičič, dr. Marijan Dermastia in Jože Borštner ter sekretar GO ZB Slovenije Marijan Bertoncelj. Otvoritvena svečanost se je začela točno ob deseti uri, ko je ob spremljavi fanfar domači pevski zbor zapel žalostinko, potem pa je spregovoril podpredsednik štajerske pokrajinske vlade g. Matzer. Dejal je, da se v žalosti in s spoštovanjem klanjamo žrtvam, ki tukaj počivajo. V svojem govoru je pozval narode, naj ta spomenik ne bo samo simbol pietete žrtvam nacizma, temveč tudi opomin bodočim rodovom, da ne bodo nikoli več dovolili kaj takega. Ko je govoril o grozotni bilanci strašne bližnje preteklosti, je dejal, da vsega tega ne smemo pozabiti. To govorimodanes, vsem živim - je dejal - zato, da ne bi nihče več zabredel v podobno katastofo. Govorimo tudi zato, ker smo te nepopisne grozote sami doživljali in vemo, kako dragocen je mir. Za njim je v imenu Zveze borcev Jugoslavije spregovoril podpredsdnik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek, ki se je zahvalil vsem činiteljem, posameznikom in organizacijam v Avstriji, ki so pripomogli, da je s skupnim prizadevanjem zrasel ta veličastni spomenik v čast padlim žrtvam nacizma in fašizma. V svojem govoru je tov. Leskošek dejal, da slovenski narod v vsem svojem zgodovinskem obstoju ni nikoli nikogar ogrožal, da pa je bil pred dvajsetimi leti, ko so ga razkosali trije okupatorji, sam izpostavljen fizičnemu uničenju. Pokopališče in grobišče v Gradcu, je dejal tov. Leskošek, predstavlja enega najbolj množičnih slovenskih grobov, kakršne je fašizem v drugi svetovni vojni sejal po taboriščih, ječah in na frontah po vsej Evropi. Ko odkrivamo ta spomenik z imeni znanih žrtev pa tudi junakov, ki jim ne vemo niti imena niti družine niti rojstnega kraja, odjekne nepopisno boleče v nas spomin na ta dragocena življenja. Pretreseni se spominjamo onega strašnega januarskega jutra, ko je v borbi z ukopatorji padel legendarni Pohorski bataljon, spominjamo se streljanja talcev v Celju, Trbovljah, Šoštanju, Mariboru, obešanja v drevoredu pri Frankolovem, goreče vasi in selitve transportov obsavskih kmetov, duhovnikov, zdravnikov.. Ta spomenik, je nadalje dejal tov. Leskošek, prepričljivo dokazuje, kako avstrijski narod, ki je sam preživljal vso težo večletne okupacije in fašističnega nasilja, ceni in spoštuje svoje žrtve pa tudi napore in žrtve drugih narodov. Ob tem spomeniku žrtvam enajstih narodov spoznamo, kako globoke vezi med narodi in ljudstvi je spletala njihova skupna usoda pod fašistično okupacijo in njihova skupna borba za osvoboditev. Dalje je tov. Leskošek dejal, da tu danes ne odkrivamo spomenika samo zaradi našega globokega spoštovanja do vsakega človeka, ki je izgubil življenje v borbi proti fašizmu. Ne samo zaradi iskrenega sožalja do družin in svojcev, ki so izgubili najdražje, temveč tudi zato, ker terja to čas in življenje, v katerem živimo. Da oživimo preteklost in da v nas ponovno zrase odpor proti vsem poizkusom, da bi se vrnili časi in ljudje takega kova, ki so povzročili te grozote. Hoteli bi,da bi ob tem spomeniku, ob tem klicu zgodovin pretreseni obstali in se zamislili nad strašno bilanco svetovne vojne - 52 milijonov človeških življenj. Hoteli bi, da bi ta spomenik govoril mladi generaciji, kam je v 20. stoletju zavedel človeka fašizem, ki je širil blazne ideje o veličini enega naroda na račun drugih narodov, ki je v mladino vcepljal brezobzirnost do sočloveka in naravnost gojil oblike izkoriščanja človeka po človeku. Svoj govor je zaključil z željo, da se bomo najbolje oddolžili slovenskim, avstrijskim in žrtvam drugih narodnosti, ki so tukaj pokopane, če ta spomenik ne bo le simbolen most, temveč resničen most miru in sodelovanja med narodi Avstrije in Jugoslavije. Po govoru tov. Leskoška je invalidski pevski zbor iz Ljubljane ob spremljavi trboveljske godbe na pihala zapel pesem Postoj,